Jesen v sadovnjaku

Škropimo in sadimo

Ob koncu jeseni je sadje že obrano, s tem pa ni konec dela v sadovnjaku. Najprej je potrebno odrezati veje, ki smo jih mogoče polomili pri obiranju. Te rane moramo obvezno zamazati s cepilno smolo Arbosan.

Škropljenje

Zelo dobro bi bilo, če bi po obiraju (sredi oktobra) poškropili drevje z mešanico 0,3% Cuprablau in 3 % Urea. Tako bomo opravili že prvo preventivno škropljenje proti boleznim. Posebno je to pomembno pri breskvah (breskova kodravost), pri katerih pa bomo tik pred koncem odpadanja listja ponovili škropljenje samo z bakrenim pripravkom.

Vse gnile plodove, ki so padli na tla, in odpadlo listje odstranimo iz sadovnjaka, saj so eden od vzrokov za pojav bolezni v naslednjem letu.

Približuje pa se tudi čas sajenja novega drevja. Že pred nakupom sadik moramo vsaj približno vedeti, katere sadne vrste in sorte želimo imeti ter kako močna naj bo pozneje rast dreves. Tako nam bodo ob nakupu v drevesnici najlažje pomagali pri dokončnem izboru sadik.

Sajenje

Pred sajenjem moramo vedeti, kakšna je zemlja, v katero bomo sadili drevje. Najprimernejša so rahla, peščena tla z najmanj 3 % humusa, primerno založena s hranili ter rahlo kisle do nevtralne reakcije. V takšnih tleh je sprejemanje hranil iz tal najboljše in najenakomernejše.

Za posaditev ene sadike moramo sadilno jamo izkopati 0,6 – 1 metra široko in 0,4 – 0,5 metra globoko. Korenine lahko pomočimo v mešanico vode, zemlje in kravjeka, Da bi preprečili koreninsko gnilobo, pa uporabimo tudi kombinacijo fungicidov (0,04% Octave in 0,2% Previcur ali Octave in 0,3% Captan). Tako jih zavarujemo pred boleznimi. Zemlji, s katero zasujemo jamo, dodamo približno 0,3 kg mineralnega gnojila z majhno vsebnostjo dušika. Vsaki sadiki dodamo tudi 1 – 2 Fertilinz briketa s koncentriranim mineralnim gnojilom, ki se potem postopoma raztaplja približno 3 leta. Zemlji, s katero pokrijemo korenine, ne smemo dodajati gnojil. To naj bo boljša zemlja, ki ji lahko dodamo dobro uležan kompost ali šoto. Ko s to zemljo pokrijemo korenine, dodamo okrog v kolobarju do 20 kg hlevskega gnoja ali ustrezno količino Biogrene (1 – 2 kilograma). Nato pa vse skupaj pokrijemo s preostalo zemljo. Paziti moramo, da gnojila ne pridejo v direktni stik s koreninami, ker jih lahko ožgejo. Na koncu rahlo potlačimo zemljo in sadike privežemo h količku. Sadike posadimo tako, da je cepljeno mesto vsaj 10 cm nad nivojem tal. Jablane na šibkih podlagah in delno hruške na kutini M-A potrebujejo oporo ves čas rasti, ostale pa le v začetku, dokler se drevo dobro ne ukorenini. Najboljši je lesen okrogel količek, dolg približno 2,5m in debel okrog 5cm. Za večje število dreves na šibkih podlagah za špalirno vzgojo je primerna tudi žična opora. Pred voluharjem sadike zaščitimo s košaro iz žične mreže in mu tako vsaj prva leta preprečimo dostop do drevesnih korenin.

Zemlji, s katero zasujemo sadiko, dodamo gnojilo, paziti pa moramo, da se nikoli ne dodtika korenin.

Fertilinz briketi so večnamensko gnojilo, ki zagotavlja dobro začetno rast na naovo posajenih rastlin. Pri sajenju sadnega drevja za vsakega pol metra višine dodamo 1 briket.

Matjaž Maležič

Leave a Reply